MURAT & JOSE BAND / Tuki not (2008)

V bistvu ni prav če rečemo, da je to novi album Murata in Josea, ampak gre za Murat & Jose band. Da smo natančni. To je načeloma tudi prav, saj pri ustvarjanju žive glasbe sodeluje več ljudi. Po drugi strani pa bi lahko potem pri vsaki plati, kjer sodeluje MC le z enim producentom, tudi slednjega dodali v ime … Kakorkoli, končno smo tudi mi dočakali hip hop album v celoti posnet z bandom, z živimi instrumenti.

Ko sem slišal prvi komad, sem se ustrašil. Saj ne, da ne maram močnih kitarskih »rifov« v rock stilu, ampak to nista Murat & Jose. Ali pač? Jah, v bistvu gre za Murat & Jose band. »Ni treba bit reper, da poslušaš…« pravi Murat v prvem komadu Tuki not. In očitno sta ciljala bolj na nerapersko publiko, kot se izkaže v nadaljevanju poslušanja. Prvi del je sicer ok, ampak potem, ko čakaš na bolj resne, bolj hip-hop vsebine, se začne koncept podirati. Viva la muzika je dober komad. Govori o razvoju njunega glasbenega ustvarjanja. Čeprav bi lahko bil še bolj neposreden, oziroma izpoveden, deluje. Tudi glasba je všečna. »Jz nisem kle, da bi lepo zgledu, jz sm kle, da bi kej povedu«, pravi Jose. Problem je, da na tej plati ne pove veliko prav pametnega. Ima nekaj svetlih trenutkov, a premalo, manj od pričakovanj. Vsaj mojih. Sledi pesem s pomenljivim naslovom – In da klab. Govori pa točno in samo o tem. Prav, nimam nič proti, komad pač ni presenetljiv, glasba v plažnem stilu pa tudi kar lepo pelje. Ne morem pa se znebit občutka, da gre za podobnost z Ja in?. Kao petek zvečer storytelling komad, s tem da obe strani (moški/ženske) povesta svoje. Kao. Sledi Med svojimi ljudmi, še en pripovedni komad o žuranju s prijatelji. Podlaga boljša kot pri In da klab, problem pa je drugje. Saj ne rečem, vsak album potrebuje tudi bolj živahne, vesele vsebine, ampak ne preveč. Dva taka komada zapored nekako nimata smisla – sploh če nimata neke druge fore, ki bi ju naredila posebna. Je pa tukaj spet zanimiva rima: »Vsi vemo, da svet propada, glava nas boli, ko vidmo, kdo mu vlada. Sam v tem trenutku nam dol visi, vse se nam v redu zdi, med svojimi ljudmi.« Ta stavek zaokroži celoten feeling besedil tega albuma, če izvzamemo nekatere izjeme. Vemo in vesta, da bi lahko govorila o čem bolj pametnem, o bolj resnih temah, a ne. Raje sta izbrala bolj živahne in manj naporne komade. Zame osebno je to škoda. Moji bratje je prvi komad, ki ima neko boljše sporočilo in spet bolj rokerske ritme, a ne vem zakaj so se odločili za tak popačen vokal. Brez potrebe. Amahoro je sicer afriška beseda za mir, če kdo ne ve in če ga zanima. Revolucija ima spet drugačen zvok. Je pa to meni tečen komad kot svinja. Verjetno zaradi ponavljanja »revolucija«. Besedilo samo pa me tudi sploh ne prepriča. Ustaviti se moram pri skitu Pojmo o ljubezni: Tematika o ceni stanovanj je še kako aktualna in še kako prizadene številne, sploh mlade ljudi (vključno z mano!). Zato mislim, da ni rešitev neumno petje o ljubezni, ampak bi treba jebat mater odgovornim in zahtevati spremembe! V pasmi Funfli sicer Murat in Jose govorita o tem problemu, a na drugačen način. Iz tako resne teme narediti parodijo, se mi ne res zdi kul. Saj, če prebereš med vrsticami, point je seveda pravi, a bi se lahko istega problema lotila na veliko bolj neposreden način. Ali ni bistvo hip hopa opozarjanje na socialne probleme? Torej, zakaj ne resen, kritičen komad na to temo? No, če je imel Klemen keš pičke, sta Murat in Jose zdaj pripeljala na sceno keš tipe. Vseeno pa mislim (upam), da gre za sarkastično ironičen komad: »Sam preveč je bla podobna men, brez dnara, … ni mela svojga fleta in ne svojga kara, njena frendica pa ni bla tok fajn pupa, mal je bla kratka, v bistu kr glupa, sam mela stanovanje pa keš, kar jz rabm, zato sm se odloču, da raj njo zagrabm.« Bučke so mi všeč, čeprav objektivno niso nek presežek, a meni je zlezel pod kožo. V pesmi je nekaj lepo zvitih rim, govorijo pa v bistvu o pravi čistokrvni slovenski foušiji. To, da mi je ta komad všeč, pa ne pomeni, da imam rad tudi bučke, kot jih ima rado veliko ljudi … Že znani Postan ti sam z Mayo je po dobre pol ure prvi res kompletno super komad – muzka, besedilo, performans, refren – vse klapa. »Mi smo ljudje, hočjo nas narest modele«, »morš vedt, da kdor je najglasnejši, nima vedno prov, in da se vodniki največkrat sami zgubijo.« Na Captamur sodeluje svetovni prvak v – diatonični harmoniki, govori pa o ujetosti v ta svet, gre pa za pesimističen pogled. TTT: problem pomanjkanja izvirnosti? Hm … Slon in Sadež, Reper, 9. Kitica. Čisto na koncu pa pride (žal že dolgo znana) poslastica in v bistvu perfekten komad Nazaj z Benčem.

Če sta album napovedala s takima dvema komadoma, ne vem zakaj ni cel v tem stilu. Iz zelo obetavne plate, je nastalo nekaj podpovprečnega.

Všeč, mi je, da so komadi na albumu raznoliki, kot da bi bilo več različnih bandov, ki igrajo drugačno glasbo. Večina komadov tudi nima standardne strukture kitica, refren,kitica, refren, refren, ampak so ti deli bolj pomešano postavljeni v odnose. Ponekod je le preveč ponavljanja določenega dela. Se pa sprašujem, če je to sploh še hip-hop? Toliko različnih zvokov, melodij, zvrsti … Res, da je hip-hop zelo širok pojem, a vseeno.

Živa glasba naj bi pomenila napredek. Ampak kako napredek, če 6 let nista nič novega naredila. Ja, 6 let je dolga doba … in po pravici povedano, moje mnenje je, da sta nazadovala. Kar je redkost v glasbi. Rime se mi zdijo še bolj recimo temu osnovnošolske, tematike in pointi komadov so na tej plati razred nazaj glede na prvo plato, ali pa v najboljšem primeru na enakem nivoju. No, razen nekaterih izjem, ki dokazujejo, da sta Murat pa Jose sposobna ustvariti veliko boljši material. Tuki not je le nekaj dobrih novih komadov, težko pa bi rekel, da gre za napredek v celoti. Kar je dobrega na Tuki not, je resnično dobro. Ostalo pa me pusti hladnega.

Kvaliteti zaigranega vsekakor ne gre oporekati, band je svoje opravil odlično. MC-ja pa sta se spremenila v nekaj neprepoznavnega. Dejansko imam pri nekaterih pesmih občutek, da nimajo nekega resnega smisla oziroma sporočilnosti in da se pri teh komadih Murat in Jose vlečeta ven na račun glasbe banda. Mogoče to Muratu celo bolje uspeva, za Josa pa je moja ocena, da je slabši kot na prvi plati. Občutek ob poslušanju je tak, kot da bi šlo za komade, ki se niso uvrstili na prvo plato, le da so prirejeni oziroma zaigrani v živo. Kakor da se jima je mudilo in da sta morala na hitro nekaj posneti in dati ven. Škoda. Če bo kar nekaj rap fanov razočaranih, pa sta verjetno po drugi strani dobila nekaj novih oboževalcev iz drugih krogov.

Kot rečeno, so poleg nekaj ne najbolj primernih podlag največja težava tematike. To so teme za prve demo posnetke, ne za MC-ja, ki sta na sceni že zelo dolgo in imata tudi svoja leta in izkušnje. Kot da bi želela na lahek način predstaviti nekaj resnih tem. Se jih dotakniti, nakazati, le pikniti in kakšno sarkastično pripomniti; potem pa raje zaviti stran in se le zabavati. A to je žal premalo. Verjamem, da sta zelo uživala med ustvarjanjem glasbe z bandom, a (hip-hop) poslušalstvo ne more deliti tega veselja med poslušanjem.

Že res, da sta tudi na prvem albumu zmešala zabavo s socialno tematiko, a razmerje med zabavnimi in resnimi komadi bi moralo biti tokrat bolj na strani slednjih.

Nov band sicer lahko govori govori o tem, kako so začeli z glasbo, opišejo svoj razvoj pa tudi žuranju posvetijo več prostora, pa jim tega ne zamerimo preveč. Tudi ne experimentiranja (kot pri TTT), če ima smisel in zanimiv point. A Murat in Jose sta za to imela na voljo že prvi album in sta ga tudi izkoristila. Če torej sprejmemo, da gre za neko novo skupino, se pravi Murat & Jose band, ta album ni tako slab. Dobrih trenutkov je sicer manj kot slabih. Če pa jima ne pogledamo skozi prste pa lahko rečemo, da to ni pričakovan napredek in da si Tuki not zasluži oceno zadostno. Čim prej kaj novega in bolj kvalitetnega!

p.s.: Če bi šlo za koga drugega, morda kak nov duo, band, verjetno ne bi bil tako oster. A glede na to, da mi je njun prvi album resnično všeč in si ga še zdaj redno vrtim, sem tokrat iskreno razočaran, saj razen (dobre) žive glasbe, v novih komadih nisem dobil dodatne vrednosti – pričakoval sem namreč še boljšo glasbo, lirike, feeling – komade v stilu Nazaj.

Seznam pesmi:

Murat & Jose band – Tuki not
Murat & Jose band – Muzka ostane
Murat & Jose band – Viva la muzika
Murat & Jose band – In da klab
Murat & Jose band – Vsake tok casa
Murat & Jose band – Med svojimi ljudmi
Murat & Jose band – Moji bratje (Amahoro)
Murat & Jose band – Preobrat
Murat & Jose band – Revolucija ft. Semo
Murat & Jose band – Pojmo o ljubezni
Murat & Jose band – Funfli
Murat & Jose band – Dobre so
Murat & Jose band – Bucke ft. Semo
Murat & Jose band – Postan ti sam ft. Maya
Murat & Jose band – Enkrat okol  ’95
Murat & Jose band – Captamur
Murat & Jose band – TTT
Murat & Jose band – Nazaj ft. Benc

Komentarji

komentarjev

Za komentiranje je potrebno biti prijavljen. Prijava

Komentiraj