Nedžadov U kvartu nema ljubavi je precej klasičen fužinski album, se pravi, da vemo, kaj pričakovati, in točno to tudi dobimo. Je pa namen s tem dosežen, album pa lepo poslušljiv, kljub določenim pomanjkljivostim.

»Znaš u čemu je fora, prvi cd na sceni, stiže novi borac, da riješe se problemi, nisam dugo čeko, da snimim svoje sranje, jučer niko nije znao, danas primam poštovanje…«

Nedžadov stil je laganini gangsta, se pravi, da malo grozi, malo razlaga o ulici in življenju na njej, pripoveduje o stvareh in dogodkih; ni pa pretiranega repenčenja in napenjanja mišic.

»Šta da ti još kažem, novog ovdje nema ništa… ako ulica odgojila te, znaš o čemu pričam, ako netko razočarao te, znaš o čemu pričam, ako ti nikad nije lako, zanš o čemu pričam, pričam istinu, o tome ne trebam, da čitam …«

To je ta problem: vemo, v čem je stvar in o čem govori. Vsa razlaga sploh ni potrebna - naslovi komadov govorijo sami zase. Vse to smo že slišali (ne nujno doživeli), ne izvemo nič kaj dosti novega. Igra očitno ostaja ista, le igralci se menjajo. Ni pa nič narobe, če se kdo pove iste stvari na svoj način. Le posebej zanimivo to pač ni.

Druga stvar je Nedžadov flow, ki je premalo razgiban. Večinoma so vrstice enakomerno sestavljene in zložene tako, da mu rime ne tečejo na najbolj zanimiv način. Rapa tudi bolj počasi, a je točen, tako da s tem ni takega problema. Poleg tega pa ima neko karizmo, s katero podpre besedila, pa tudi glas je pravi, tako da lepo deluje kot celota. Dejansko deluje zelo zrel in starejši kot je v resnici. "A znaš li kako je, kada svoga oca nemaš, kad je u zatvoru a ti ga baš tad trebaš, i on ne može sinovima ništa dati, a znaš li kako je kad ti mati svaki dan po 12 sati radi ..."

V bistvu ima cela plata nekoliko žalosten in nesrečen prizvok, a po drugi strani ponudi lepše čase, izhod – luč na koncu tunela, če hočete. Nedžad pa na več mestih pokaže, da se pod nabildanim telesom skirvajo tudi čustva in prijaznost. »Drugi dan se budim, ona se ne budi, kraj mene leži sva siva, ja je tresem ali ona više nije živa, pa što mi nije rekla, da je imala raka, zgodna djevojka mlada po duši vesela i jaka… neka tvoja draga počiva u miru brate i ovu pjesmu ja napisao sam zate, neka ti pomogne, kad dođu teška vemena, ja sam tu uz tebe ako bilo šta ti treba…«

Rime spremljajo večinoma močni, pokajoči biti, z nekaj bolj umirjenimi, ki poskrbijo za raznovrstnost. Poleg Nedžada spoznamo na tej plati še enega »novinca« - El Jay Maestra, ki je poskrbel za nekaj bitov in odrepal svoj del. Predvsem je dobrodošel bit pri To sam ja. Za moj okus pri nas manjka takih hitrih, poskočnih podlag. Druge podlage so delo Mistika, A.P.-ja, Makhija, Flamieja in Cazzafure. Gostov je ravno prav za prvenec: seveda je tu Zlatko, ki je še kar prisoten na vsaki plati, Hodža, Markan, Tunjo, Flamie in Atila.

U kvartu nema ljubavi je torej soliden album, dober prvenec, ki ponudi dosti užitka pri poslušanju, ne poskrbi pa za navdušenje. Odličen zvok krepkih bitov je pozitivna plat, bolj dolgočasen flow pa slabša. Lepo je, da je cel paket dober, pogrešam pa več kreativnosti in elementov presenečenja.

Seznam komadov:

01. Nedzad - Intro
02. Nedzad - Usao sam u igru
03. Nedzad - U kvartu nema ljubavi
04. Nedzad - Sistem je u... ft. Markan
05. Nedzad - To sam ja
06. Nedzad - Kraljevi tu su ft. Cash Style
07. Nedzad - Sumnjali ste u nas ft. Hodza
08. Nedzad - Mi smo tu, a gde ste vi ft. Atila
09. Nedzad - Znas u cemu je fora ft. Tunyo & Flamie
10. Nedzad - Neka zine ft. Juice
11. Nedzad - Znas o cemu pricam ft. El Jay Maestro & Flamie
12. Nedzad - Ukradena ljubav ft. Sara
13. Nedzad - U kvartu nema ljubavi pt. 2 ft. Zlatko & Mistik