Neokusen humor in nepotrebna vulgarnost ali simpatično zafrkavanje, ki ustvari pestro poslušanje? Oboje. Kaj bo kdo vzel, pa je stvar njegovega osebnega okusa.

Načeloma mixtapeov ne recenziram več, ker znajo biti potem avtorji užaljeni zaradi slabše kritike, pa čeprav že, ko se odločijo izdati mixtape, vedo, da to ne bo nekaj vrhunskega – če bi bilo, bi izdali album, kajne? No, vseeno, U-Kanov Ulični vojak mixtape si zasluži omembo.

Pifkin album Rima izza vogala 90 bpm je eden od tistih malo bolj nenavadnih, da ne rečem čudnih albumov. Nič nimam proti nenavadnosti, ponavadi jo imam zelo rad. A je take  idelke najtežje oceniti; kaj to - težko jih je že opisati.

Danes bomo predstavili Emkejev recept za hip-hop šmorn na tekoči način, ki smo ga dolgo in nestrpno pričakovali.

Markanov solo prvenec Ostou bom dol za svoje ni nič novega. Ampak dobesedno nič novega, saj so bili vsi komadi že prej skozi mesece slišani na internetu, pa tudi dani v dolpoteg. To je zanimiv nov koncept, ki ima za posledico to, da te album, ko izide, prav nič ne preseneti.

Kot strela z jasnega, brez pretirano agresivne promocije, nas je zadel prvi izdelek raperja in fristajlerja Ama. Za nekoliko manj agresivno promocijo se skriva odličen izdelek, ki bo verjetno po krivici nekoliko spregledan.

Če artist naredi slabo prvo plato, si s tem naredil velik problem. Slab prvi vtis je pri nas res težko popraviti. A tudi, če je njegov prvenec odličen, ima kasneje težave. Kako v drugo presenetiti, ponuditi nekaj novega, preseči samega sebe in zopet navdušiti?

Živemu človeku se vse zgodi, pravijo modreci. Tako tudi mojo pozornost včasih pritegnejo zvoki, ki nimajo kaj dosti skupnega s siceršnjimi pilastri soundtracka mojega življenja. Tokrat je izven postavljenih okvirjev nase opozoril domači hiphop kolektiv T-Set, ki združuje prvoborce iz ljubljanskih naselij Koseze in Trnovo.