VELEBOR / Božja gamad (2013)

Božja gamad pušča mešane občutke.

Ja, prvi skupni projekt VeleŠtajercev je po eni strani imeniten izdelek, po drugi pa je (vsaj mene) do določene mere razočaral.

Odvisno je predvsem od tega, na kaj smo na albumu pozorni. Največji adut so definitivno čvrste podlage, ki so jih ustvarjali Tekoči Šuljo (4. S tem se baham 6. Mortal Kombat 7. Božja gamad 13. Atentat 14. Wudisban), Velenjski bitmejkrski bog Mentally-Ill (12. Gamad D.O.O. 15. Fishess), Tamau (16. Zadnji komad), Mrigz Piece (10. Zaneti) in Ghet Heat (1. Lifting 2. Blablabla skil 3. Pridi ga 5. Wudisbar 8. Gadabigard 11. Wunidans).

Slednji me je (kot producent) izjemno presenetil. Ghetove instrumentalne bengerje smo lahko slišali že na Mrigz’n’Ghet Hitz in Boju za obstoj (Nemir), vendar se je na tem albumu res izkazal. Hkrati pa me je Ghet zelo razočaral v lirikalnem smislu. Res da je izpilil flow in ima kot tudi ostali veleborovci nor wordplay (ki po mojem skromnem mnenju vsebuje preveč tujih besed), vendar je v smislu lirikalne globine nazadoval.

In ravno to je problem te plate: besedila so prazna in nezanimiva. Niso totalna katastrofa, ampak kakor se Veleborovci naslanjajo na svoja sporočila in (izvirne?) ideje v komadih (Emkej v Lifting:/…Priklopi kable ideje nam silijo iz glave…/) so teme preveč vsakdanje in malomeščanske, na primer obujanje spominov na različne spolne pustolovščine (Pridi ga, Fishess), pijančevanje (Wudisbar) in chillanje pred tv ekranom (Wunidans) ali pa so samo brezpomenski egotripi (večina komadov), čeprav so nekateri lepo obarvani z npr. konceptom prevzemanja vlog v komadu (Čistilna firma v komadu Gamad D.O.O. in MMA dvoboj v Mortal Kombat). Na celotni plati sta mi pustila najlepši vtis (tako, da sem oba ”začutil”) komada Božja gamad in Zadnji komad, s katerim so (po mojem mnenju) poskušali popraviti celoten vtis plate.

Všeč sta mi tudi nemško (Emkej) in angleško(Mrigo) odrapana dela komada S tem se baham. Še en minus na albumu se mi zdijo Emkejevi battle rap teksti, ki se nekako zelo redko znajdejo na svojem mestu. Sigurno pa se je zato z besedili veliko bolj izkazal Mrigo, ki je (vsaj zame) prvo ime albuma. Gostov je bilo bolj malo: Polona (Gadabigard, Wunidans), Nemir(Fishess) in Gero (Gamad D.O.O.). Ghetov skit je smešen, a tudi brez pomena.

Kot sem že prej omenil, album ni dosegel mojih pričakovanj in so mi všeč bolj posamezni albumi Veleborovcev (Znajdi se, Egon, Če se ne poznamo…), saj se mi bolj dopadejo kompleksna in izvirna besedila, polna metafor (npr. Toxsick,  N’Toko, Samo Boris, Amo, Doša, Princip in še bi koga lahko našli). Plata je sicer poslušljiva in namenjena manj zahtevni rap publiki. Kdor pač pričakuje nekaj, kar bo lahko pokalo iz zvočnikov avta ali slušalk mp3 playerjev med jutranjim tekom, je dobil soliden izdelek.

Za mene je Božja gamad izdelek, dober za koncertiranje (sem že bil na eni od predstavitev albuma in moram priznati, da v živo zadeva seka), vendar ni nekega koncepta, rdeče niti, ki bi album zaokrožil v celoto.In to vedo celo oni sami (Mito v Lifitngu: /…Pol umetnik iz pičke vleče rdečo nit…/). Na youtubu je celo 3 leta (faking staro, a ne?) star posnetek z enega od sešnov za snemanje komada Fishess (http://www.youtube.com/watch?v=dHua3BrT-0o), kar samo potrjuje moje mnenje, da pač je to album z materialom, ki se je več let nabiral v zvezkih in je pač zdaj prišel na plan kakor pač po navadi na dan prihajajo mikstejpi (npr. Ghetbangarap) …

OCENA: (2.8/5.0)

Recenzijo napisal Unit.

 

[youtube_video id=”1-_ac6CxdYk”]

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply