U-KAN / Kam me vodi ta pot? (2008)

Kam me vodi ta pot?

Mehko. Premalo agresivno. To ni to, kar smo pričakovali. OK, da bo objektivno, obdelajmo U-Kanov prvenec Kam me vodi ta pot z dveh vidikov: 1: Glede na do sedaj slišano, je U-Kan tisti agresiven raper, ki ga scena potrebuje; 2: Prvič slišim zanj, nimam pojma, kaj lahko pričakujem.

1. vidik:

Ob poslušanju U-Kanovega prvenca imam podobne občutke kot pri poslušanju Zlatkovega. Pričakoval sem več, dobil pa manj in predvsem bolj mirno ter počasno vsebino od pričakovane. Od U-Kana sem pričakoval več agresije, jeze, tudi tega, da bi se lotil kakega nasprotnika, obračunal s kom na tak način, kot je z Gospodi policisti in Slo sceno na demo posnetkih. Tudi podlage so bile v mojih pričakovanjih bolj udarne. Ne rečem, da so slabe – ne, Jani je delo opravil zelo dobro, so pa nekoliko počasne (sploh glede na to, kar smo slišali na Psiho-plati Psiho-bratov) in preveč podobne med sabo. Monotono?

Glede na to, kar smo do zdaj slišali (»Gospodje policisti vsi ste isti, modri nacisti, na moji črni listi«), smo vsi pričakovali album poln super-jeznih rim, izražanja besa in opisov kriminalnih trenutkov, podkrepljenih z banga udarnimi podlagami. Dobili pa nekaj drugega. Dobro, ne drugega. Drugačnega.

No, saj nekaj je te jeze, da ne bo kakšne pomote. V bistvu je te jeze kar veliko, a ni jezno izražena, če razumete, kaj mislim. Jeza je v besedilih, jezo se čuti skozi stil in flow, a ni tako močno izražena, da bi rekli, da gre za agresijo. Kot da gre za lepši, bolj blag način izražanja. Podlage so krepke, a ne preveč. Kakšna še bolj pokajoča ne bi bila odveč. Predvsem pa kakšna malo bolj hitra, saj se mi zdi kot bi bile to malce upočasnjene verzije originalov.

Tudi ni enega komada, da bi rekel WAU!. Je nekaj takih, ki jim dam kapo dol, a noben ne izstopa zelo. Ok, priznam – do tistih, od katerih veliko pričakujemo, pa dobimo manj, smo bolj kritični, kot do tistih, od katerih si ne obetamo veliko. U-Kan sodi med prve. A kaj, ko mi je vse skupaj kar nekako dolgočasno. Vem in prepričan sem, da vsi vpleteni zmorejo več in bolje!

Paket pač ni tako jezen oziroma agresiven, kot bi si mislil.

2. vidik:

U-Kan prinaša v čas pozitivnega rapa na slovenskem prostoru več jeze in slabe volje. Njegova besedila opisujejo življenje in izkušnje, do problemov je oster in neizprosen (»Ker si taka kača, ki jo treba ful razbit«), dotika pa se tem iz življenja in lastnih izkušenj.

Spremlja ga Mentally-ill s podlagami, ki so skladne z U-Kanovim stilom, so dodelane, zvok je dober, mogoče so si določeni komadi le preveč podobni in ne bi bila velika škoda, če bi kak izpadel.

Soliden album torej, z različnimi podlagami, dobrimi besedili in različnimi, a real tematikami. Vse skupaj kul. Pravi hip-hop, lahko bi rekli tudi gangsta, a ne v slabšalnem smislu, saj ne gre za pretvarjanje, ampak za neke vrste avtobiografijo. Teme so tako tudi globoke in resne. Zanimivo je, kako se v eni od pesmi pokloni mami, tu je tudi (zelo ne) ljubezenska pesem pa tudi nekaj obračunavanja s konkurenco in drugimi osebami iz U-Kanovega življenja.

V kompletu dobimo nekako zgodbo Jukanovega življenja, dogodkov, ki so izoblikovali osebnost, ki nam jo predstavlja v svojih rimah. V nekaterih momentih je pošteno intimen in pove stvari, ki jih dosti ljudi niti v realnem življenju ne želi deliti z drugimi (»fotra ni blo tu, da mi teži, naredu ti je dva otroka, frajer pol zbeži, kje si ti ati, ženske treba spoštovati, točno vem, kaj je blo zato ne srat mi – mel si nož v roki, ona bla je gor na pojstli…«) .. Je pa vmes tudi nekaj bolj zabavnih trenutkov, na primer Plačilni dan (»cotama ko kronika, bakama ko turka«), oda zadetosti Še vedno (»z njim pozabim na vse in brez njega sploh ne spim, zjutri se zbudim, dilera naročim…«) in poučna Reš se. Slednja je tudi moj najljubši komad s te plate – podlaga je najbolj različna od ostalih, U-Kan odpelje res dobro, vmes pove veliko pametnega (»misliš, da si G, ti si sam letalo, ki prenizko leti«) pa še point je super. Edino moti me tale verz: »Ko si na dnu, ni povratka«, ki je nekako zanika bistvo prvega komada – Iz dna proti vrhu.

V vsakem primeru se začne s singlom Iz dna proti vrhu, oziroma njegovim remixom, čeprav ni tako označen. Meni je prva verzija bolj všeč. Nič za zgubit je zanimiv zaradi tele strašljive rime: »Ne izzivi me, živci poknejo na hit, pripravljen sem ubit, ker nimam nič za zgubit.« Sicer pa komad lepo napove, kaj bomo poslušali v nadaljevanju. Nato sledi še kar lepo število pesmi, vključno z zgoraj omenjenimi nekaterimi. V vseh je U-Kan dokaj suveren, lepo fura in se prilagaja glasbi, ima pa nekoliko poseben način rimanja in izgovorjave.

Kar se tiče sodelovanj, ne gre iz meja Velenja. Slišimo lahko Becka, Psiho-brata, Marka Očka in 6 Metara dole. Vsi sfurajo korektno. Predvsem brata zbujata apetite po novem materialu.

V veselje mi je, da iz Velenja končno prihaja nekaj novega (poleg TrIIIpla). Vem, da so ljudje pričakovali to. Nobenega dvoma pa ni, da bo vsakemu poslušalcu jasno, da gre za izdelek iz Velenjskih koncev, saj je veliko „lejga“, lejga.

Kaj naj rečem v povzetku? Sam bi si želel U-Kana in Mentaly-ill-a iz prve točke. Jezno, agresivno, odločno in neizprosno. To je nekaj kar v času lepih, novih, plešočih it. svetov manjka na naši sceni. Nekdo, ki brez dlake na jeziku skurca in zdisa vse okoli sebe. Mislil sem, da bo to breme prevzel U-Kan, pa ga žal ni.

Kam me vodi ta pot vseeno ni slab album! Le pričakovali smo preveč … Spet. Dejansko pri U-Kanu ni čutiti želje po ugajanju ostalim, fejkanja in izmišljevanja. No, tudi če je vse kar govori izmišljotina, se tega ne čuti. Gre za opise situacij, življenja – realnost.

Gre torej za resničen izdelek, ki smo ga potrebovali. Slo scena potrebuje tudi U-Kana. Mogoče še malo bolj jeznega, da končno dobimo pravi hip-hop, ki bo jezno obračunaval z najrazličnejšimi problemi in tematikami.

Še nekaj: sicer sem sam fan daljših albumov, z veliko komadov, a če so si preveč podobni, je včasih bolje, da je kak manj. Skip je pač nezaželena funkcija.

Konec koncev je Kam me vodi ta pot kvaliteten paket. Kdor je pričakoval preveč, je razočaran. Kdor pa ni vedel, kaj naj pričakuje, pa lahko uživa v dobri glasbi. In v tem je bistvo, čar in namen.

Seznam pesmi:

U-Kan – Iz dna proti vrhu
U-Kan – Nic za zgubit ft. Beck
U-Kan – Cut me
U-Kan – Iz ljubezni v sovrastvo
U-Kan – Ko me vec ne bo
U-Kan – Zahvala
U-Kan – Placilni dan ft. Beck
U-Kan – Dej mi kes ft.Beck
U-Kan – V tej igri ft. Psiho-brata
U-Kan – Ze od malega
U-Kan – Res se
U-Kan – Mamine maze
U-Kan – Se vedno ft. Beck & Princip
U-Kan – Hocem te ft. Marko Ocko
U-Kan – Nocna mora ft. 6 Metara dole
U-Kan – Upanje v men
U-Kan – Vsa ta leta ft. Princip

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply