R.I.C. / Masaker (2008)

r.i.c.

Začne se potiho in mirno, nato pa butne: „Izola te kliče, z burjo vate piha.“ In dejansko je poslušanje Masakra kot sprehod po vetrovni obali. Vsake toliko te butne sunek vetra, nato se umiri, pa zopet potegne in piha …

R.I.C. (Rest In Chaos) smo v resnejši obliki slišali na 1. obalni kompilaciji HipHop Val, kjer sta se predstavila s komadom Popizditis C, že dalj časa pa sta Drill in Dpek prisotna na raznih demo sekcijah različnih forumov, tako da nam nista neznanca. Čeprav sta še zelo mlada, ustvarjata že kar nekaj let; Masaker pa je njun prvi projekt, napovedan sicer kot EP, a dejansko je toliko dolg, da izpade kot krajši LP. Z njim sta dokazala, da mladost ne nujno pomeni slabšo glasbo. Sestavila sta namreč soliden izdelek, poln dobrih bitov, zadovoljivega rapa in različnih tematik. Zagotovo pa bodo njune nadaljnje stvoritve še bolj kvalitetne.

Masaker je sicer malo pretiran izraz za to kar ponujata, sta pa oba fanta na momente res agresivna, a vse skupaj blažita z bolj mirnimi komadi. Za večino produkcije s poudarkom na močnih bobnih in samplih je poskrbel Dpek, čigar biti so zadovoljivi, nekateri zelo prepričljivi, vsekakor pa vsi zanimivi in se jih ne naveličaš kar tako. Podlago Atlantide je prispeval Drill. Nekatere podlage so dovolj agresivne, da upravičijo naslov albuma, niso pa vse take. So pa tudi raznolike, tako da pride cd lepo okoli, brez večjih težav. Manjši minus je le nekaj prevečkrat slišanih samplov.

Med tiste, ki masakirajo spadajo Vokalna obzorja, V mraku, Krvavi členki in Kae, med bolj mirne pa Atlantida, Ko se sprostim, Solze, Lovin U in tudi Tukaj sem z ultimativnim in Na koncu je vse uredu za konec. Vmes je nekaj skitov, na katerih dobimo dozo beatboxa.

Vokalna obzorja je odličen napovednik albuma in predstavitev. Odličen predvsem zaradi udarne podlage in energičnega nastopa. Atlantida ima družbeno-socialno-kritično komponento in je aktualna v tem predvolilnem obdobju. Čeprav sta še zelo mlada, znata prepoznati in predstaviti težave mladih in ljudi na splošno. Sicer je malo preveč posploševanja in ponekod zmanjka malo vsebine, a vseeno. Ne morem si pomagati, a občasno občutim podobnost s 5. elementom; to niti ni čudno, saj so fantje iz praktično istega okolja in se tudi poznajo. Gramatik je celo prispeval en bit. Tudi R.I.C. opozarjata na isto socialno stisko: nasprotje med bogatimi turisti in revnejšim in skritim prebivalstvom. Tu je spet veter: „veter hinavsko brije zidove, kjer umira nada…“ Ko se sprostim je sanjava pesem, o toku misli in brezskrbnem uživanju. V mraku je prvi od dveh čisto battle komadov. Jezno. In nekaj zanimivih primerjav a la: „Z besedami manipuliram bolj kot psihiater.“ Solze je (avtobiografska?) pripoved o družinskih problemih, hinavskih prijateljskih odnosih in iskanju mladega človeka v družbi. Refren zelo podoben predhodnemu komadu. Lovin U z znanim samplom je romantičen izlet, ki mu sledi še ena grozeča z naslovom, ki pove vse – Krvavi členki. Na Tukaj sem se pridružita Manchildz in čeprav me ta komad ne navduši najbolj, bi z veseljem slišal še kako njihovo sodelovanje. Kae se od vseh komadov še najbolj razlikuje, gre pa spet za energično in patriotsko-navijaško-spodbujevalno pesem. Za konec je tu še Na koncu je vse uredu, ki je izredno pozitivno usmerjena in odlično zapre izdelek. Čeprav je sample milijonkrat prežvečen, je ta najbolj počasna pesem tudi ena bolj simpatičnih. Tudi oba MC-ja sta tu čisto drugačna kot na ostalih komadih.

Raznoliki komadi torej, ki poslušalca ravno dovolj pritegnejo, po drugi strani pa niso preveč zahtevni in ni treba biti 100-odstotno skoncentriran na poslušanje. Zabavno torej, s primesmi realnosti in razmišljanja.

Zanimivo, da imamo v Sloveniji absolutno gledano tako malo artistov (v primerjavi z …) , a toliko različnih, zanimivih slogov, – tako s produkcijskega kot raperskega stališča. Kar se tiče slednjega, sta oba fanta, ki ju ta recenzija obravnava, podobno dobra. Drill ima mogoče malo boljši flow, se z njim bolj(e) igra, ima pa Dpek po drugi strani občasno bolj globoke, zvite in zanimive rime. Ne bi bilo fer, da bi mu govorno napačo šteli v slabo. Za to tudi ni potrebe. Sta pa oba odločna, se skladno ujemata, prilagajata podlagam in zvenita lačna. Lačna mikrofona in lačna dokazovanja.

Gostov na Masakru ni veliko. Duo Manchildz (Scuba & Madd) se pridružita „sosedom“ na Tukaj sem, DJ Flegmatik prispeva skreče na 3 komadih, Gramatik kot rečeno en bit, tu pa sta še Kriss, Marrco in CJ na Ko se sprostim.

Kot celota Masaker lepo deluje in je poslušljiv. Gre torej za dober prvi izdelek in lepo prvo predstavitev. Verjamem, da lahko v prihodnje še kako resno računamo na ta mladi dvojec iz Izole. Do takrat pa se bo tale plošček še kar nekajkrat zavrtel.

Seznam pesmi:

R.I.C. – Vokalna obzorja
R.I.C. – Atlantida
R.I.C. – Ko se sprostim ft. Marrco, CJ & Kriss
R.I.C. – Beatbox Dpek (skit)
R.I.C. – V mraku
R.I.C. – Solze
R.I.C. – Lovin U
R.I.C. – Petek (skit)
R.I.C. – Krvavi clenki
R.I.C. – Tukaj sem ft. Manchildz
R.I.C. – Kae
R.I.C. – Na koncu je use uredu
R.I.C. – Heartbeat

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply