PAT / Patogen (2009)

Patogen

No, pa smo tudi pri nas končno dobili eno čisto zajebantsko plato. Čeprav je potrebno že takoj na začetku poudariti, da je Patogen zajebantska plata le v pristopu in vsebini, nikakor pa ne v  izvedbi.

Edino če upoštevamo to, da Paliju, Toxsicku in Agenciji ni uspelo pridobiti podlag od kakih slovenskih bitmejkerjev, ampak so jih ukradli. Zakaj je do tega prišlo, razložijo v komadu “Kradem podlage,” ki je nekako prvi single plate, saj je znan že dalj časa.

Dalj časa poznamo tudi vse tri MC-je, ki pa so se našli v podobnem konceptu glasbe in z različnih koncev Slovenije združili v PAT ter ustvarili enega bolj zabavnih albumov do sedaj. Pri nas, kjer ni nekih getov in tako težkega življenja (pa ne rečem, da ga kdo nima), in mladina ni pretirano politično-socialno ozaveščena, je hecanje morda res rešitev za ustvarjanje novih, zanimivih komadov, brez ponavljanja. Poleg tega ti nihče ne more očitati, da si fejk, če se zajebavaš in to poveš. PAT lepo pokažejo, da se da še vedno odkriti kako novo temo in se ne vrteti okoli iste kaše, pa čeprav si je treba zato kakšno stvar tudi preprosto izmisliti.

Že sam ovitek in naslovi komadov ti dajo to slutiti, ko pa že v uvodnem komadu pijani kapitani začnejo rušijo stolp iz Pise, jesti rupurute in odvajala, potovati s piratsko barko, … veš, da te v nadaljevanju čaka precej smeha in da so PAT nekaj drugačnega, svežega. Na prvencu tako govorijo (tudi) o žretju petard, makiatu, pečici, zelenih sršenih, … na sceno pa se vrača celo legendarni burek!

Kljub temu, da so teme na prvi pogled brez globljega smisla, se v rimah skriva marsikatera pikra, in ni malo realističnih momentov, ki dajo tudi misliti. Res pa, da ni nič pretresljivega, ampak lahko pač le med vrsticami ujameš dejstvo, da se fantje kljub zabavi zavedajo življenja. Taka bolj resna je recimo “Najemnina”. Ker gre za slo rap, se seveda morajo lotiti tudi scene / konkurence – v komadu “Hif-hof”, ki je v bistvu kar oster, ni pa nikjer eksplicitno omenjeno, da gre za slo rap; si pa to lahko mislimo: »že od leta 00 je ostalo vse na nuli…«. Ne manjka pa niti dissanje, le da tokrat obračunajo kar med sabo.

Palijo, Agencija in Toxsick so se lepo našli, saj so res posrečena kombinacija. Čeprav vsebinsko podobni, so si glede stilov vsi trije močno različni, a ravno toliko, da super pašejo skupaj. Vsak zna tudi spreminjati flow in ritem, se prilagajati glasbeni spremljavi in držati poslušalca. Dodatno popestrijo album s tem, da nima vedno vsak svoje kitice, ampak se tudi izmenjujejo; ker imajo podoben smisel za humor, pa se med seboj ne izključujejo, ampak dopolnjujejo. Od trojice vseeno najbolj izstopa Toxsick; ne samo zaradi prepoznavnega vokala, ampak tudi zato ker še malo bolj spreminja flow in tempo, se dodatno igra in ima nekaj res dobrih domislic ter tako izpade še bolj zanimiv, poseben in drugačen.

Gostov na albumu ni. Po eni strani niso potrebni, po drugi pa gre po mojem tudi za vprašanje kompatibilnosti, saj jih ni veliko, ki rapajo na podoben – humoren – način. Seveda pa to ni ovira za sodelovanje, nekaj jih je tudi že bilo – takrat je šlo tudi za bolj resne teme. Te na tem projektu nekako ne bi spadale v koncept. Verjamem pa, da bi PAT brez težav znali lepo izpeljati tudi popolnoma resen album, če bi želeli.

Je pa tudi res, da če bi se na Patogen uvrstil kak super resen tekst, bi to lepo presekalo poslušalsko izkušnjo, jo naredilo še bolj zanimivo, pa tudi PAT bi izpadli (še) boljši – kot neke vrste dokaz, da znajo tudi resno, s tem pa bi še zmanjšali prostor za očitke. Ti bi lahko bili, da se zajebancije mogoče prej naveličaš, da kak komad niti nima nekega vsebinskega smisla, da kljub zastavljenemu konceptu noben ni prav briljantno izviren, da rap v osnovi vseeno izhaja iz resnih tem, … ampak to je bolj pikolovstvo in (nepotrebno) iskanje slabosti in kritike, saj je namen tega albuma jasen: gre za zabavanje sebe in poslušalca z navihanimi in zafrkantskimi besedili in tematikami, ki te kljub nekaj resnimi dotiki ne spravijo v slabo voljo, ampak je vse skupaj pozitivno naravnano. Patogen ti mora biti všeč, in ne smeš – in tudi ni kaj – zameriti.

Tudi podlage so kar posrečene, nekatere prav hude, dovolj raznolike in čisto v konceptu plate. Res škoda, da niso domače, drugače pa lepo peljejo skozi album, tempo je vseskozi visok, na koncu pa se  umiri. Škoda, da ni še kak komad več, čeprav je zanimivo, da ima 10% cdjev bonus komad, a niti avtorji sami ne vedo, kateri so ti cdji, saj niso posebej označeni.

Seznam komadov:

01. PAT – Arghh
02. PAT – Prpravlen na fse
03. PAT – Kradem podlage
04. PAT – Bolsi burek
05. PAT – Makiato
06. PAT – Hif-hof
07. PAT – Petardet
08. PAT – Najemnina
09. PAT – Zeleni srseni
10. PAT – Sobota v pecici
11. PAT – Cek diss
12. PAT – Kaj ti manjka
13. PAT – Autroo

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply