KOMPILACIJA / Lublana.Podtalno (2005)

lublana podtalno
V slovenskem hiphopu vedno bolj intenzivno dogaja, čeprav je res, da precej bolj na samozaložniški, off sceni, kot pa pri uradnih založbah. Ulice so tako polne samozaloženih EP-jev (od katerih jih je – resnici na ljubo – kar nekaj dvomljive kvalitete), internet poln demotov, štacune pa najraje in največ prodajajo 50 centov po tečaju 4.000 tolarjev.

No, vsaj za tale, s privatno aktivistično iniciativo sprožen, izveden in prodajan projekt, ne bo mogel nihče reči, da se mu zdi predrag. Jurja za profesionalno stiskan, potiskan, ovit in oškatljen CD z dvanajstimi full size jointi iz metropolskega undergrounda je pač več kot korektna cena. Ker tisti, ki si bo pa še tole prepekaval, je pa res škrt pes, ki si zasluži osušitev bobniča in razpad tria kladivce-nakovalce-stremence. Okej, že res, da se podtalna Ljubljane ne diči z nekimi ne vam kako blazno inventivnimi komadi, ampak minimalen respect je pa treba pobom dati že za trud.

In kako zvoči ducat na založniške deale čakajočih uličnih poetov? Po vrsti takole: Ironic Tronic s solidnim beatom, dobrima emsijema, a žal v primerjavi z njihovim lanskim kuhinjskim hitom Kdo je kle kriv? manjka funka. Drobižkov Paradoks je nepretenciozen in lepo izveden niz postavljanja vprašanj o absurdih in paradoksih urbanega življenja, Zlatko in Da II Deuce pa se z verzi skušajo distancirati in dvigniti nad ostalo sceno, kar bolj kot mladima veteranoma uspeva novincu Zlatkotu s par dobrimi pribitki v prvi kitici. Ballau in BMD bi glede na svoje kilometre in izkušnje lahko prispevala kaj bolj prepričljivega in manj predvidljivega, kot je komad Kakšn nš mest je, takisto velja za, Samo Borisa, ki se tokrat žal pojavlja zgolj z remiksom komada Zavračam. Upam, da gre le za pomanjaknje časa in ne jasnih, profilirianih, politično angažiranih bodic. Njegov nekdanji bandovski soborec (in dizajner stajliš ovitka) Brodii je globoko v madlibovsko-jazzovski fazi, kar je fina in tod ne ravno pogosto slišana praksa, medtem, ko se Dabl F z ušesi obračata na precej passe westkoastarski easy-listening zvok. Zato pa bo skorajda sleherno undergroundovsko uho zastriglo ob ruženju najbolj dodelanega komadu kompilacije, Laganneejevem Central komiteju, tisti, ko so se pred več kot desetimi leti palili na House Of Pain, pa se bodo našli v Medz’lovi poskočnici Starina (ali pa vsaj v njenem naslovu). Unknown ima kar nekaj dobrih punchlinov, moteče je predvsem to, da v resnici ve manj, kot je prepričan, da ve. Ampak to je tako ali tako sindromnadarjenih maldcev, raperjev pa še posebej. Ostaneta nam še dva veterana: za Pezzy Pezza verjetno še niste slišali, čeprav ima doma pripravljenih dovolj komadov za šest albumov, za Call Ya pa ne morem reči drugega kot to, da ga je po dolgih letih lepo spet slišati, pa čeprav le z inštrumentalom.

In to je to: korektna, poslušljiva, pregledna kompilacija, ki ponuja vpogled v neko lokalno sceno. Splošni vtis: podtalno in obetavno. Delajte naprej!

+ + + + –

(avtor recenzije: napo.lee.tano, Mladina 2005/21)

 

 

Drugo mnenje:

V Sloveniji je težko dobiti založbo, zato se bendi, pa tudi posamezniki, vse večkrat odločajo za izdajo plat v lastni režiji. Tako je padla ideja o kompilaciji ljubljanskih reperjev, ki še nimajo izdanega CD-ja. Marko Godnjavec – Jizah, eden boljših poznavalcev hip hop scene, je zbiral artiste, komade pa so si le-te izbrali sami. Tako je nastal simpatičen prerez ljubljanske hip hop scene, Lublana.Podtalno, ki jo za pičlih 1.000 Sit dobite ….. če malce povprašate naokoli.

Na CD-ju je zbranih 12 komadov, izvajalci pa so Ironic Tronic, Drobižek, DaIIDeuce z Zalatkom, Ballau z BMD-jem, Samo Boris, Brodii, Dabl F in Polly, Laganee, Unknown, Medz’l, Pezzy Pezz in Call Ya.

Če gremo lepo po vrsti … Ironic Tronic, trojica talentiranih mladcev, ki slišijo na ime Dado, Borka in Fidži, se je predstavila s komadom Politika in seks. Podlaga, ki jo je scopral DJ Borka, je po mojem mnenju ena najboljših na kompilaciji, tekstovno so pač … Ironic Tronic. Drobižek se predstavlja s komadom Paradoks, ki je pravzaprav eno večjih presenečenj na ploščku; razen refrena, ki je po svoje malce hecen, ima komad precej dober tekst, odrepan je kvalitetno in tudi podlaga ni slaba. Drobižek je po slišanem v zadnjem času definitivno napredoval.
DaIIDeuce z gostom Zlatkom so v komadu Glej jih pričakovano na egotripu, vendar je komad povsem poslušljiv in iskren. Tako, kot repajo, taki pač so, pa če so vam všeč ali pač ne. Malce zmoti konec komada, kjer povsem nepotrebno začnejo tulit. Če ne drugega, so to precej bolj umestno počeli Edo Maajka z ekipo v komadu Ožeži na No Sikiriki.
Ballau in BMD sta predstavila komad Kakšn nš mest je, ki žal ni noben presežek; ne po tekstih, ne po beatih. Samo Boris kot naslednji po vrsti, je sicer zasluženo zastopan na kompilaciji, saj mu v tekstih v Sloveniji parira le še N’Toko, vendar pa je največji očitek to, da se je predstavil z remiksom, ki nosi naslov Zavračam remiks. Poslušalci s(m)o pač pričakovali nekaj novega. Podlage so precej drugačne, kot pri ostalih, lahko bi rekli minimalistične (boben + bas), vendar kot celota komad deluje unikatno. Tako kot Boris sam.
Brodii, ki se je med drugim izkazal tudi kot dizajner ovitka kompilacije, je s komadom Zdravo drugo presenečenje na ploščku. Naredil je všečne podlage in zanimiv tekst, pa tudi odrepal povsem korektno.
Dabl F nam v komadu Lublana pripovedujejo zgodbice z Ljubljane, kot gostja pa se z na trenutke zelo dobrim, na trenutke pa obupnim vokalom pojavlja Polly, ki jo poznamo predvsem kot članico bivše skupine Terapija. Laganee se predstavlja s komadom Central komite in zaradi podlag in vokala odstopa od ostalih komadov. Za nekatere je to minus, za mene plus.
Ostanejo nam še Unknown s komadom Okol se govori, ki je zaradi Unknownovega flowa in dobrih podlag eden izmed boljših na kompilaciji, Medz’l (komad Starina), ki mi predvsem zaradi refrena ni nikakor potegnil, isto se je zgodilo s komadom Na ulci, ki ga je predstavil Pezzy Pezz. Ni mi všeč njegov vokal, niti tekst, pravzaprav se mi zdi najslabši komad na kompilaciji, če sem odkrita. Mogoče pa mi je samo zmanjkalo koncentracije, saj se plošča počasi zaključuje.
Kot zadnji se je z inštrumentalom Trenutek za prosti stil predstavil Call ya. Za nekatere nepotrebno, zame pač povsem posrečena old school atari zadeva.

Kompilacija je bila večinoma posneta v studiu Resnevem v Škofji Loki, Jizah je ustanovil fake založbo, založil keš in sedaj verjetno upa, da bo prodal dovolj podtalnice, da se povrnejo stroški. Ker je prava redkost, da to še kdo počne, naj si plato nabavi vsak, ki mu je hip hop blizu in ki podpira sceno.

Naj v pojasnilo recenziji povem, da se bolj nagibam k reperjem, ki imajo kaj za povedati, kot pa k tistim, ki so reperji na egotripu in katerim tekstovni domet seže le do povezave bejbe-keš-droga-avto.

(Avtorica recenzije: Katarina Deskovič / RockOnNet.com)

 

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply