Emka / Ujet v svet (2013)

Če bi deset let nazaj dobil v roke plato Emka-Ujet V Svet, bi skoraj gotovo zamoto enga zelenga, dal slušalke v uho, se ga šel za blok zadet in bengat na west side slo rap, ki diskretno in direktno buta v glavo z brezkompromisno čisto, a še vedno surovo zvočno sliko.

No, leta so minila in to se ni zgodilo. Ko sem že pri zvočni sliki, bom tu tudi nadaljeval. Vzel sem si čas in v službi (na viličarju) sedem ur poslušal zgoraj omenjeni album. Od začetka pa do konca so me spremljali različni občutki, od smeha, jeze, banalnosti in realne slike družbe v kateri živimo.

Ujet V Svet je glasbeno lepo dovršen album, ki je produkcijsko obarvan z niansami funka, disca, popa in hip-hopa, čez katere se od komada do komada kot brezskrben šolar sprehaja Emka s svojim samozavestnim vokalom. Mentaly ill je poskrbel za ameriško-slovenski street feel, ki ga uspešno polni z včasih ušesom malce prikritim zvočnim loopanjem (to mi je všeč). Edino, kar mi je pri instrumentalnem delu najedalo, je ponavljajoči se, piskajoči westsiderski wormlead iz komada v komad. Ni v vseh komadih, če se ne motim, se pa pojavi v skoraj desetih od štirinajstih na plati. Instrumentalno album ni napreden oz. nisem slišal nič drugačnega, kar bi me lahko vrglo s sedeža na viličarju ali pa da bi se mi naježile kocine. Resnično zadela sta me le dva komada. Prvi, ki me je usekal po temenu je uvodni ‘Nism Mogu Brez’ in moram priznat, da je res lepo, pardon, to ni pravi izraz, svinjsko dobro umazan in mi v kombinaciji z stringsi izpade epic hardcore shit brez prostora in časa. Zvočni trip me pripelje tudi do ‘Gledam Na Kranj’, kjer je funky groove v točno zadeti bpm matrici resnično sladek in nevsiljiv kot kakšen Jamiroquai top šit štiklc. Bomba.

Emka vse to spremlja in se vživi v vsak bit posebej, spreminja vokale glede na feel in se ne sliši posiljeno. Stil meji na ljubljansko-gorenjsko različico Eminema in Špele Grošelj 😉 šala, šala. Dobil sem občutek, da je tipu Eminem všeč, lahko se pa motim. Brez slabe vesti lahko rečem, da je Emka podlage namazal in razmazal lepo. Rime se tu pa tam na časovne dobe ponavljajo, ampak to ni moteče, mogoče sem, kot pri instrumentalijah, pogrešal nekaj drugačnega, da bi me zares zadelo, ampak če mu paše tako delat, pa naj dela tako. Moj okus je pač drugačen. Vokali izpadejo dobro in naravno in Emka res zna polagat rime. Sliši se naučeno in lahkotno. Plata je v celoti zelo poslušljiva. Kar se tiče gostov na plati je Ali zanimivo in spontano bitje v deročih vodah rimanja. Priznat moram, da me je zadel bolj od vseh gostov, celo od Emka samega. Način kako se muva po podlagi je barbarski in temu ustrezna je tudi barva glasu.

Tematsko je plata obarvana v utopično dvoličnost družbe prelite z sovraštvom, egoizmom, pohlepom, šovinizmom, itd…teme so že obrabljene, vendar še vedno aktualne, saj je človek še vedno grd. Emka opozarja na probleme z drogo in odvisnostjo nasploh, hkrati pa zavedno ali ne, priznava da je tudi on del tega, da je tudi on ‘Ujet V Svet’. Fant ne odobrava nasilja, pa vendar je lirično nekoga v komadu ‘Za Fejk’ skoraj spremenil v pašteto. Dualizem je prisoten. Z nekakšno ‘frajersko’ vokalno držo na trenutke daje vedeti, da je nekaj več, pa spet na drugi strani stoji za idejo o složnosti in enakosti. Emka ni izjema in je verjetno čist ‘fejst’ fant, ki je padel pod vpliv, a nismo vsi? Najboljši komad zame na plati je ‘Gledam Na Kranj’, tako po lirični in zvočni plati. Komad brez ovinkarjenja zadane trenutno stanje človeške narave. Čudno pa je, da mi po desetih urah poslušanja plate (danes sem poslušal še tri) v glavi največ odmeva meni osebno najslabši komad na plati ‘Ista Stvar feat. Nemir’. Verjetno bi mi izpadel bolje, če bi na komadu gostoval kdo drug kot Nemir. Njegov verz je zame osnovnošolski in banalen, tako kot cel komad. Vsi ostali gosti so prispevali solidno, razen Alija, ki poudarjam, izstopa v dobrem kreativnem smislu.

Skratka, album Emka-Ujet V Svet je res dober album, vreden posluha za vse, ki imate radi staro zahodno šolo rapa. Polaganje rim je klasično z izjemami in dovršeno z vmesnimi poudarki hitrega besedičenja. Žal zame osebno je tematsko deset let zadaj z premalo zvočnega in vokalnega eksperimenta. Če je bil njegov cilj ustvariti klasični rap album, mu je tudi uspelo, bravo.

Pepelko

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply