DON PEZZANNO BADALAMENNTI / Ambasador (2009)

Ambasador

Več stvari je, zaradi katerih je Pezovo novo plato z naslovom Ambasador težko oceniti. Prva je ta, da je od prejšnje minilo le nekaj mesecev, vmes pa se Don Pezzanno Badalamennti kot artist ni kaj dosti spremenil.

 

Druga stvar je, da je potrebno vedeti, da ima človek milijavžnt posnetih komadov in še vsaj 16x toliko ustvarjenih bitov, ki so zelo različnih stilov. Tako da on v bistvu ne posname nove plate, ampak nekako izbere dober ducat komadov, ki imajo ali pa ne nek razviden skupni imenovalec. Še najbolj smiselno bi bilo torej primerjati novo plato s prejšnjo, ki jo je poimenoval Prehud. Tudi tu pa se pojavi težava, saj Pez ostaja striktno zvest samemu sebi in neke blazne razlike med platama ni. Kar pa ne pomeni, da jih ni!

Še vedno gre za ta prepoznavno trd Badale stil, ki ga Pez naredi še bolj težkega in zaradi katerega je njegova glasba verjetno marsikomu neprivlačna; verjamem pa, da je tistim, ki jim taka scena sede, toliko bolj všečen. Pez pač nima najbolj tekočega in najbolj privlačnega flowa, niti ni nujno, da se bo rima v celoti pokrila. Pa še njegov glas je med rapom hripav, včasih se ga težko razume. Vseeno pa pri njem vse to deluje v smeri všečnosti. Ker ga navadno spremljajo tudi ustrezni biti, ki lepo spadajo zraven, zadeva stoji. A glede na to, da pa na njegovih zadnjih dveh platah gostov ni, zna postati rahlo dolgočasen, ni neke popestritve. Je pa pri Ambasadorju ta težava manj opazna, saj je glasbeno precej bolj razgiban kot predhodni Prehud. Večina komadov sicer ohranja ta prepoznaven Pez zvok; recimo komadi Ure tiktakajo, Keshabalizem, Neoprostljivi, Svet se obracha, a komadi kot so Le kdo, Stene jokajo, Uzamem pa grem, Angeli gledajo in Sam mau prinašajo bolj raznolike podlage in malce prijaznejšo, mehkejšo glasbo. A pozor, mehkejšo in prijaznejšo le v okviru njegovega stila – v primerjavi s tistimi njegovimi najbolj trdimi, ne v splošnem smislu.

Pri Don Pezannu gre enostavno  za to 100% zaverovanost v svojo glasbo, v to kar dela – dela pa dejansko samo to, kar čuti, nič drugega. Zato ne bo odstopil kar tako od trdih ritmov, močnih basov, včasih čudnih melodij in zvokov, hripavega glasu in lastnega flowa, največkrat skoraj v celoti podvojenega vokala, vse skupaj zapakirano v temačnost. Tudi od lirik in pointov ne bo odstopil po nepotrebnem. Potrebno je priznati, da če bi ga slišali na kakem mehkem, bog ne daj, popiš komadu, da bi bilo to kar smešno – čeprav se temu nevarno približa v komadu Angeli gledajo, ki je obenem tudi najbolj razumljiv komad, sicer pa futuristično, pesimistično, doomdejevsko obarvan. “… kšnim bo hec, čeprav pa stvar bo resna, vulkani izbruhi, kralji že brez žezla, zapori brez hrane, da fura se askeza, vsi bojo trpel, k držala jih bo ketna, reke vse krvave, strgana obleka, nerojeni sploh vidl naujo dneva, aviona ni, k avto v zraku leta, dnevi minevajo, življenje se odšteva …, …prihodnost se odvija na hitr al slow, bolezen bo prevladala, nobedn nau zdrov, toksičen dež skor skos bo scou, in bog bo usodo vsem narekvou …” Zna pa tudi podlago, v kateri prevladuje nedolžen klavir, toliko umazati, da si ostane zvest.

Ne glede na všečnost, če se prisiliš in večkrat poslušaš, ti na koncu ostanejo v glavi tisti boljši momenti, ko mu lepše steče, ko pove kaj domiselnega, ko je tudi podlaga bolj tekoča in ne tako zelo trda. In ko na enem komadu vse to združi, nastane soliden komad, ki bi moral biti všečen tudi širše.

Konceptualno pa, kot rečeno, sam ne vidim bistvene razlike med platama Prehud in Ambasador. Čeprav je tokrat več omenjanja boga, angelov, so še vedno prevladujoče točke keš, biznisi, droge, sistem, država, Jarše in Badale. “Pazi raja, kšni delajo po cele dneve, to je tko k da bi dež, a ni pa strele, folk se krega teritorij zard bele krede, leta vsak visok, ostane pa na tleh te bede,…”

Pez in ekipa Badala kot da živijo v nekem svojem svetu, pa ne v smislu nekega namišljenega sveta, oziroma da bi se ta dogajal le v njihovih glavah. Bolj gre za to, da ta naš svet nekako drugače doživljajo, da gre za druge vrednote, drugačne  prioritete, interese in cilje, samosvoj pogled na svet in glasbo; posledično je tudi njihovo razmišljanje drugačno, kar se odraža v njihovi glasbi. Zanjo pa je značilno tudi, da lirike zelo velikokrat niso neposredne, na prvo žogo, ampak malce bolj zapletene in povezane z internimi forami in načinom komuniciranja, zato včasih ne dojameš vsega. Ima pa Pez tudi nek svoj smisel za humor, ki se kaže v nekaterih iskrivih najavah “… k kdaj, k je noč, kle pištola poč, žoga kdaj kiksne, zadene sam obroč, dobre koline da dobr brušen nož …«, pa tudi v naslovih komadov;  konec koncev tudi v njegovem umetniškem imenu.

Če bi se Pez in Badale kot kru skregali z lastno logiko, bi zagotovo znali delati tudi hip-hop, ki bi bil  višje nad podzemljem, če ne celo pop-všečen, saj vedno bolj dokazujejo, da so sposobni ustvarjati hite, a zaenkrat do prevelikih odstopanj od stila še ni prišlo in upam, da tudi nikdar ne bo, ker jih imamo radi take, kot so, in take jih potrebuje tudi scena. Poslušalci pa smo veseli, da se ne skrivajo več toliko spodaj, ampak da so vedno bolj prisotni na površju.

Pez pa je na 5. plati torej dokazal, da je v njem tudi malo mehkejša duša. Če gre le za nekaj takih prebliskov ali pa dejansko spremembo stila, pa bodo pokazali naslednji projekti. Je pa meni osebno ta Ambasador precej bolj všeč od prejšnjih izdelkov, ravno zaradi večje razgibanosti in raznolikosti, posledično večje poslušljivosti.

Seznam komadov:

01. Don Pezzanno Badalamenti – Ure tiktakajo-kiwi
02. Don Pezzanno Badalamenti – Prah u prah
03. Don Pezzanno Badalamenti – Keshabalizem
04. Don Pezzanno Badalamenti – Le kdo
05. Don Pezzanno Badalamenti – Neoprostljivi
06. Don Pezzanno Badalamenti – Stene jokajo
07. Don Pezzanno Badalamenti – Letijo angeli
08. Don Pezzanno Badalamenti – Dela se dela
09. Don Pezzanno Badalamenti – Uzamem pa grem
10. Don Pezzanno Badalamenti – Svet se obracha
11. Don Pezzanno Badalamenti – Badala don
12. Don Pezzanno Badalamenti – Je lepo
13. Don Pezzanno Badalamenti – Angeli gledajo
14. Don Pezzanno Badalamenti – Sam mau

You must be logged in to post a comment Login

Leave a Reply